Poznam neko osebo, mlado žensko, ki jo bom imenovala Maja. Je čudovita prijateljica, se rada smeje in v njeni družbi je vedno zabavno. A ko sem jo prvič objela, se je vzravnala kot deska. Meni je objemanje – in vsakršen priložnostni telesni stik s prijatelji – nekaj povsem naravnega. Kmalu pa sem dojela, da je Maja moje popolno nasprotje.
Ko sva se bolje spoznali, je postalo jasno, da ima zelo močno odpor do tega, da bi se je drugi dotikali. Roke, ki se bližajo, ubeži z spretnostjo in lahkotnostjo plesalke. Prav občudovanja vredno je, kako skrbno varuje svoj osebni prostor.
Nekoč sem jo vprašala o tem – ker sem pač radovedna. In njen odgovor je bil osupljivo preprost. Skomignila je z rameni in rekla: »Taka pač sem in taka sem vedno bila.« Nisem mogla drugače, kot da občudujem njeno brezpogojno samosprejemanje. Nato je še dodala: »To je pač del moje osebnosti.«
Na tej točki bi bilo pametno, da opravite naš brezplačni osebnostni test, če še ne veste, kakšen osebnostni tip ste.
Kako osebnost vpliva na naš odnos do dotika
Podatki iz našega raziskovanja potrjujejo Majine ugotovitve o sebi. Določeni vidiki osebnosti res igrajo pomembno vlogo pri tem, kako dojemamo platonski telesni stik – predvsem značilnosti Logičen in Introvertiran.
Po podatkih naše ankete »Čut za dotik« se v povprečju približno 56 % oseb z značilnostjo Logičen strinja, da uživa v priložnostnem telesnem stiku, kot je roka okoli rame, tudi v javnosti. To je večina, a če to primerjamo s povprečno 79 % oseb z značilnostjo Empatičen, ki se s tem strinjajo, je razlika med tema dvema nasprotnima značajema precej očitna.
V isti anketi smo spraševali tudi, ali ljudje menijo, da je telesni stik učinkovit način sporazumevanja – tudi tukaj se pojavi enak izrazit razkorak. V povprečju se 59 % oseb z lastnostjo Logičen s tem strinja, pri Empatičnih pa kar 83 %.
Ti podatki nikakor ne pomenijo, da vsi z značilnostjo Logičen ne marajo dotikov tako močno kot moja prijateljica Maja. Pravzaprav razpredelnice kažejo, da večina oseb z značilnostjo Logičen nima težav s telesnim stikom – le da jim ni tako naraven kot Empatičnim.
Če si ista vprašanja ogledamo z vidika značilnosti Introvertiran in Ekstrovertiran, rezultati prav tako kažejo, da je med njimi podobna povezava, saj so Introvertirani manj nagnjeni k uživanju v telesnem stiku.
V povprečju 65 % Introvertiranih oseb uživa v lahkem telesnem stiku, medtem ko to velja za 84 % Ekstrovertiranih. Okoli 70 % Introvertiranih meni, da je telesni stik učinkovit način sporazumevanja, pri Ekstrovertiranih pa kar 86 % – kar nakazuje klasično zadržanost Introvertiranih.
Logični introverti in izogibanje priložnostnim dotikom
Zdaj pa je čas, da povemo na glas, za katere osebnosti gre – z vsem spoštovanjem, seveda.
Arhitekti (INTJ), Logiki (INTP), Logistiki (ISTJ) in v nekoliko manjši meri Virtuozi (ISTP) so znani po nizkem deležu strinjanja pri zgoraj omenjenih anketnih vprašanjih.
Zakaj je tako? Zakaj so taki?
Preprosto – taki pač so. Kot je povedala moja prijateljica Maja – ki je, mimogrede, Logik – je to preprosto del njihove osebnosti.
Vpliv kombinacije značilnosti Introvertiran in Logičen jasno vidimo pri odgovoru osebnostnih tipov na vprašanje: »Bi zase rekli, da se čustveno izražate prek telesnega stika?«
Introvertirane osebnosti so močno nagnjene k temu, da se doživljajo kot zasebne osebe. Pri nekaterih to pomeni, da njihova zadržanost obsega tudi njihovo fizično telo. Logični introverti bodo tudi redkeje poročali, da čutijo močno potrebo po izražanju naklonjenosti – bodisi telesni ali čustveni. Njihova logična naravnanost jim narekuje, da imajo raje miselne povezave kot priložnostne dotike za izražanje povezanosti ali naklonjenosti.
Glede na njihovo zasebno in umsko usmerjeno naravo se jim lahko telesni stik zdi izredno intimen. Skoraj 70 % Arhitektov na primer meni, da je objem veliko več kot zgolj običajna gesta. Medtem ko imajo posamezniki z drugimi osebnostmi morda drugačne predstave o tem, kaj je »intimnost«, se večina ljudi strinja, da intimnost zahteva določeno raven zaupanja – nekaj, kar Logični introverti najverjetneje rezervirajo samo za najbližje.
Ko pogledamo širšo sliko in vidimo, kako se ti dve značilnosti prepletata, postane razumljivo, zakaj se Logični introverti pogosteje umaknejo ali neprijetno počutijo ob platonskem dotiku ljudi, s katerimi niso zelo blizu.
Drugi dejavniki izogibanja dotiku
Pomembno je priznati, da na človekovo nagnjenost k izogibanju priložnostnemu telesnemu stiku vplivajo tudi drugi dejavniki, ki niso povezani izključno z osebnostnim tipom.
V mnogih kulturah je priložnostni stik – zlasti med osebami nasprotnega spola – redek ali celo nezaželen. To lahko močno vpliva na to, zakaj nekoga trepljanje po hrbtu ali roka okrog ramen spravi v zelo nelagoden položaj.
Če z bližine preidemo na družino, imajo tudi dinamike v družinskem okolju velik vpliv na to, kako se telesno povezujemo z drugimi. Sama imam osebnost z značilnostjo Empatičen, vendar se v otroštvu v moji družini nikoli nismo objemali. Ko sem bila najstnica, sem se zategnila vsakič, ko me je nekdo od prijateljev ponesreči dotaknil – bila sem zelo zadržana in nisem vedela, kako naj reagiram.
A všeč mi je bil ta dotik, čeprav mi je bilo neprijetno. Sčasoma sem se ga navadila in tudi sama začela vračati tovrsten stik. Zaradi tega sem se počutila bližje prijateljem. Sčasoma je prijateljski dotik postal nekaj običajnega. Tega pa ne doživi vsak, ki odraste v družini, kjer telesna naklonjenost ni bila nekaj vsakdanjega – mnogi nikoli ne razširijo svojega območja udobja v tej smeri.
Preden zaključim članek, moram omeniti še dva dejavnika, ki jih sicer ne bom podrobno opisovala. Omenjam ju zato, da priznam njun obstoj, saj močno vplivata na telesno bližino, vendar nista del teorije osebnosti in presegata moje strokovno področje.
Prvi dejavnik se strokovno imenuje taktilna občutljivost ali obrambnost, kar je oblika motnje senzornega procesiranja. Gre za stanje, ki presega zgolj nelagodje ob dotiku in se nanaša na občutljivost v človekovem senzornem sistemu. Pogosto je povezano z nevrodivergentnostjo in vključuje izjemno občutljivost ne le na telesni stik, temveč tudi na vse, kar se dotakne kože.
Drugi dejavnik je zloraba. Če je bila oseba zlorabljena ali fizično ranjena, lahko to dolgoročno vpliva na njen odnos do fizičnega stika z ljudmi.
Sklepne misli
Če ste med tistimi, ki se izogibajo telesnemu stiku, vedite, da v tem niste sami – in še pomembneje – s tem ni prav nič narobe. Zdravo je, da prepoznate in spoštujete svoje meje ter prostor zase.
To seveda ne pomeni, da ne bo kdaj nerodnih trenutkov, kot je bil tisti, ko sem prvič objela Majo. A dejstvo, da je sprejemala samo sebe in da je odprto govorila o svojih željah – in da sem bila jaz pripravljena te želje spoštovati – je bilo ključno za to, da sva postali tako dobri prijateljici.
In veste kaj? Vsake toliko časa, vedno pod njenimi pogoji, mi Maja nežno stisne roko, ko je nad nečim res navdušena. Ta rahel stisk mi pomeni več kot največji medvedji objem kogar koli drugega, saj vem, da mi popolnoma zaupa in da najino prijateljstvo ceni tako kot jaz njeno.
Če se tudi vi raje izogibate priložnostnemu dotiku – kako menite, da vaša osebnost vpliva na to nagnjenost? Kako drugim sporočate svoje potrebe in meje? Delite z nami svoje izkušnje v komentarjih.
Za nadaljnje branje
- Prepoznavanje osebnostnih značilnosti v naravi: Logičen vs. Empatičen
- Kako prepoznati Introvertiranost in Ekstrovertiranost v praksi
- Nekateri osebnostni tipi težje sprejemajo izraze naklonjenosti
- Samosprejemanje je del vsake poti osebnostne rasti. Raziščite našo Premium Suite zbirk vodnikov in testov za več vpogleda, kako vam lahko teorija osebnosti pomaga postati najboljša različica sebe.