Sledi poti nevarnega, samostojnega misleca. Izpostavi svoje zamisli nevarnosti kontroverznosti. Povej, kaj misliš in se manj boj etikete “čudak” kot oznake skladnosti. Za zadeve, ki se ti zdijo pomembne, pa vstani in vztrajaj po vsaki ceni.

Razpravljavec je tista vrsta osebnosti, ki je ultimativni hudičev odvetnik, saj svojo energijo črpa iz cefranja argumentov in prepričanj, ostanke pa pusti lebdeti v vetru, vidne vsem. Za razliko od bolj odločnih osebnosti, Razpravljavci tega ne počnejo, ker želijo doseči nek globlji pomen ali strateški cilj, ampak zgolj za zabavo. Nihče ne obožuje procesa miselnega dvoboja bolj kot Razpravljavci, saj tako dobijo priložnost uporabiti svoj lahkotno hiter um, široko bazo znanja in zmožnost povezovanja povsem različnih zamisli, da bi dokazali svoje stališče.

Tem osebam igrati hudičevega odvetnika ne pomaga samo razviti boljšega občutka za razumevanje mišljenja drugih, ampak tudi bolje razumeti nasprotne ideje, saj so prav oni tisti, ki jih zagovarjajo.

Te taktike ne smemo zamenjati z neke vrste vzajemnim razumevanjem, za katerim stremijo osebnosti v vlogi diplomata. Razpravljavci si namreč stalno želijo iskati novo znanje in le kako ga je bolje pridobiti, kot z napadom na zamisel ali njeno obrambo in to iz vsakega kota ter strani?

Tukaj ni pravil – želimo namreč nekaj doseči!

Ker nekako uživajo v tem, da jih okolica dojema kot žrtve socialne krivice, Razpravljavci radi razgibavajo svoj um tako, da dvomijo v prevladujoča mišljenja, zaradi česar so nenadomestljivi pri predelavi obstoječih sistemov ali, kadar je treba stvari malce pretresti in premakniti v pametnejše, nove smeri. Po drugi strani pa bi te osebnosti bile zelo nezadovoljne, če bi morali upravljati vsakodnevno mehaniko za dejansko realizacijo svojih predlogov. Osebnosti Razpravljavcev obožujejo t.i. brainstorming in razmišljati na veliko, vendar se bodo na vsak način izognili “fizičnemu delu”. Ta vrsta osebnosti predstavlja zgolj tri odstotke prebivalstva, kar je ravno dovolj, saj jim to omogoča ustvariti izvirne zamisli, nato pa se umakniti in bolj številčnim in pedantnim osebnostim prepustiti logistike realizacije in vzdrževanja.

Sposobnost Razpravljavcev debatirati je lahko zelo nadležna. Čeprav je pogosto cenjena, je lahko zelo boleča, kadar drugim stopijo na prste, ko npr. javno dvomijo v svojega šefa med sestankom ali pa razčlenijo in podrobno analizirajo vse, kar reče njihov partner. Zadevo še dodatno zakomplicira neomajna iskrenost Razpravljavcec, saj ta vrsta osebnosti ne olepšuje besed in jim je le malo mar, če jih drugi smatrajo kot razumevajoče ali sočutne. Podobno misleče vrste osebnosti se dokaj dobro razumejo z Razpravljavci, medtem ko občutljive vrste osebnosti in družba na sploh niso naklonjeni sporom in imajo rajši čustva, udobje in celo nedolžne laži kot neprijetne resnice in strogo racionalnost.

To Razpravljavce razjezi in pogosto krat ugotovijo, da lahko njihova prepirljiva zabava sežge marsikateri most, pogosto nenamerno, medtem ko orjejo po mejah drugih in dvomijo v njihova prepričanja in teptajo po njihovih čustvih. Ker se do drugih vedejo, kot bi radi, da se oni do njih, Razpravljavci nimajo veliko tolerance za razvajanje in ne marajo, kadar ljudje ovinkarijo, še posebej, ko potrebujejo uslugo. Razpravljavci so cenjeni zaradi njihove vizije, samozavesti, znanja in smisla za humor, vendar pogosto ne znajo izkoristiti teh prednosti kot osnovo za tesnejše prijateljstvo in romantična razmerja.

Priložnosti so zamujene, ker se zdijo kot težko delo

Razpravljavci morajo opraviti daljšo pot od ostalih, da bi izkoristili svoje naravne sposobnosti – njihova intelektualna neodvisnost in prosta in neomejena vizija sta izredno dragoceni, kadar so oni glavni ali kadar jih vsaj nekdo posluša. Vendar pa je na poti do tja treba vztrajati in stvari izpeljati do konca, s čimer pa imajo Razpravljavci težave.

Ko si enkrat zagotovijo ta položaj, si morajo Razpravljavci zapomniti, da bodo njihove zamisli obrodile sadove le, če se bodo sami zanesli na druge, ki jim bodo pomagali sestaviti posamezne dele. Če so porabili več čas za “zmagovanje” debat kot za izgradnjo splošnega mnenja, bodo številni Razpravljavci ugotovili, da enostavno nimajo potrebne podpore, da bi uspeli. Medtem, ko tako dobro igrajo vlogo hudičevega odvetnika, bodo ljudje s to vrsto osebnosti ugotovili, da je najbolj zahteven in dragocen intelektualni izziv razumeti bolj čustven vidik in da je treba poleg logike in napredka zagovarjati tudi obzirnost in kompromise.